IVF ali ICSI

IVF/In vitro fertilization in ICSI /intracytoplasmic sperm injection. Dve različni metodi osemenitve jajčnih celic in dve popolnoma različni zgodbi.

Velikokrat se pari med seboj pogovarjajo in primerjajo med seboj potek postopka zdravljenja neplodnosti. Predvsem kadar postopek ni bil uspešen, se sprašujejo, zakaj ni bila uporabljena drugačna metoda in iščejo odgovornost na centru, kjer se zdravijo. Takšen odziv je seveda razumljiv in v tistem trenutku sprejemljiv, ker je par izredno prizadet, užaloščen, predvsem pa izjemno razočaran. Pa vendar naj napišem nekaj besed o eni izmed največjih dilem v IVF laboratoriju in kaj lahko naredimo, da se ji izognemo.

Dilema med obema metodama, torej med IVF ali ICSI, je v laboratoriju za zdravljenje neplodnosti vedno obstajala. In odločitev je bila vedno težka, vedno tehtamo, različne kriterije in zgodovino para. Pomembne so diagnoze, kakovost semena, včasih tudi notranji občutek, ki ga pridobimo z leti. A noben center ni magičen, noben center nima nadnaravnih moči. Kakovost semena je tista, ki je ključni kriterij. In vse se začne pri nas samih. In kadar je kakovost semena slaba, je že v izhodišču nižja možnost za uspeh, ne glede na to, kako se v laboratoriju potrudimo.

In kakšna je sploh razlika med njima? Pri IVF metodi pripravljen vzorec semena zgolj fizično približamo jajčnim celicam in semenčica sama opravi vstop v jajčno celico, pri metodi ICSI pa s posebno pipeto vnesemo semenčico v citoplazmo jajčne celice (zgornja slika). Pred tem moramo semenčici »zlomiti« oziroma poškodovati rep, pa tudi sam postopek vnosa semenčice v jajčno celico je precej invaziven in vključuje medije, ki so sicer za jajčno celico toksični. Predvsem pa je pri tem embriolog tisti, ki izbere semenčico, ne narava. Verjetno se vsi strinjamo, da je narava tista, ki izbere bolje. Zaradi opisanega so po IVF metodi zarodki višje kakovosti, dosegamo višje odstotke nosečnosti in beležimo nižji delež spontanih splavov. So situacije, kjer je metoda ICSI utemeljena in upravičena (približno 30%), a se metoda ICSI uporabi v veliko višjem deležu (približno 70%). In včasih ni potrebno veliko, da se jeziček začne prevešati v drugo smer.

IVF

Za izboljšanje kakovosti semena lahko zelo veliko naredimo sami. Uravnotežena prehrana, zniževanje stresnih hormonov na različne načine, tudi z gibanjem, vzdrževanje primerne telesne teže, torej skrb zase in za svoje zdravje, ki bo temelj in vzor tudi prihajajočemu otroku, je način, kako lahko to storimo. Na tak način se lahko kakovost semena velikokrat dvigne dovolj, da bo ekipa v laboratoriju na vsaj polovici jajčnih celic izvedla IVF metodo.

Izbira in odločitev za to, ali želita pri izbiri med IVF in ICSI, aktivno sodelovati, je vajina. Vidva sta kreator vajine prihodnosti in veliko možnosti še ostaja odprtih, le sezita po njih.

Če pa potrebujeta pri tem pomoč, pa vaju vabim, da vstopita v moj program in me kontaktirata na info@fit4family.si

Aboulghar MA, Mansour RT, Serour GI, Amin YM, Kamal A. Prospective controlled randomized study of in vitro fertilization versus intracytoplasmic sperm injection in the treatment of tubal factor infertility with normal semen parameters. Fertil Steril 1996; 66: 753-6

Bhattacharya S, Hamilton MPR, Shaaban M, Khalaf Y, Ghobara T, Braude P, et al. Conventional in-vitro fertilization versus intracytoplasmic sperm injection for the treatment of non-male-factor infertility: a randomised controlled trial. The Lancet 2001; 357: 2075-9

Poehl M, Holagschwandtner M, Bichler K, Krischker U, Jurgen S, Feichtinger W. IVF-patients with nonmale factor ‘to ICSI’ or ‘not to ICSI’. That is the question. J Assist Reprod Genet 2001; 18: 205-8

Bukulmez O, Yarali H, Yucel A, Sari T, Gurgan T. Intracytoplasmic sperm injection versus in vitro fertilization for patients with a tubal factor as their sole cause of infertility: a prospective, randomized trial. Fertil Steril 2000; 73: 38-42

Ruiz A, Remohi J, Minguez Y, Guanes PP, Simon C, Pellicer A. The role of in vitro fertilization and intracytoplasmic injection in couples with unexplained infertility after failed intrauterine insemination. Fertil Steril 1997; 68: 1713

Tournaye H. How to define limits between IVF and ICSI? 22th annual meeting ESHRE 2006, Praga, Češka, 18.-21. junij 2006 

de Mouzon J, Goosens V, Bhatacharrya S., Castilla JA, Ferraretti AP, Korsak V, et al. Asisted reproductive technology in Europe, 2006: results generated from European registers by ESHRE. Hum Reprod 2010; 25: 1851-62 

Pustita soncu v srce

Naj v vajino življenje posije sonce 🌞
 
Verjamem in vem, da so nam spremembe v življenju težke 😏. In to je pri vseh nas tako. Strah nas je, ker sprememba predstavlja nekaj neznanega, stopiti moramo ven iz svoje cone udobja, kjer nam je vse tako poznano in domače 🙃. In ko povem parom, da njihovo telo kliče po skrbi zase, po tem, da sebe postavijo na prvo mesto, predstavlja to včasih za njih velike spremembe.
 
Lahko pa pogledata na spremembe v svojem življenju drugače 😍. Lahko vzameta to kot vajin skupen projekt 🤩, kot način zbliževanja, čas samo za vaju in urejanje “gnezdeca” za vajinega otročka ❤. Kajti star pregovor “Najprej štalca, pol pa kravca”, lahko razumemo tudi drugače. Najprej zdrav temelj in uravnoteženo telo, potem je pa naše telo pripravljeno tudi na zahtevnejše izzive, kot je zanositev 👨‍👩‍👦.
 
Iz izkušenj vidim, da zgolj priporočila o uravnoteženem življenjskem slogu parom ne zadoščajo🧐. Namreč, na začetku, ko se lotevamo sprememb, je več kot dobrodošlo, da nas nekdo pri tem usmerja, sicer hitro klonimo pod prevelikimi koraki, ki si jih zastavimo, motivacija pade in se poleg nerešene težave soočamo še z občutki krivde in neuspeha 🙁. Dobra novica pa je, da v tem nista sama 😍
 
S parom najprej opravim uvodni posvet, pogovor, v katerem skušam najti tiste dejavnike 🧐  , ki imajo v njunem življenjskem slogu največji vpliv na zanositev 👨‍👩‍👦.
Za tem, skupaj s parom, glede na njune trenutne navade, iščem najprimernejšo možnost, kako ta dejavnik zamenjati z drugim, primernejšim, ali ga občutno znižati 😍.
Pričnemo z majhnimi koraki, postopoma 😍. V nasprotnem primeru je lahko rezultat namreč ravno nasproten.
Par mi v obliki kratkega dnevnika poroča o dogovorjenih parametrih, tedensko se dobimo tudi na Zoomu. Stkemo topel odnos, postanemo ekipa, ki stremi k skupnemu cilju 👨‍👩‍👦😍.
Naj bo to vajina nova pot, pot proti soncu.
Vabim vaju, da me za pomoč kontaktirata na info@fit4family.si 🤩.
Vsi potrebujemo na začetku malo pomoči, malo podpore, potem pa stvari tečejo naprej same od sebe 🥰

Kakšen vpliv na plodnost ima življenjski slog para?

S pari, ki si želijo otroka, se veliko pogovarjam. Ne glede na to, ali si želijo otroka po naravni poti ali s pomočjo zunajtelesne oploditve, je življenjski slog izrednega pomena.

Ko jih vprašam, kako živijo, kako se prehranjujejo, sproščajo, spijo in podobno, vsi na prvo žogo odgovorijo, da s tem pa nimajo težav.

Težavi sta dve. Ena tiči v tem, da je pojem zdravega življenjskega sloga za vsakogar drugačen, vsaj ima svojo definicijo tega. A šele nekdo, ki je za to strokovno usposobljen, bo prepoznal pomanjkljivosti.

Druga težava pa je v tem, da smo ljudje na splošno do sebe v tem pogledu zelo nekritični. In radi se primerjamo s tistimi, ki zase naredijo še manj.

Kaj so tisti okvirji, ki resnično definirajo skrb zase, za svoje telo in dušo, za ravnovesje, vam naj povedo za to usposobljeni ljudje, ne frizerka, sosed ali avtomehanik.

Zato sem se z veseljem odzvala na povabilo za pogovor z Majo Henigman, ki prav tako že leta deluje v smislu podpore parom, ki se soočajo z neplodnostjo.

Pogovarjali sva se o tem, kako lahko na naraven način izboljšamo možnosti za zanositev, ne glede na to, ali gre za spontano zanositev ali zanositev po IVF postopku.

Govorila sem tudi o tem, ali lahko dvignemo število in kakovost jajčnih celic, zakaj je pomemben tudi življenjski slog partnerja in o smislu prehranskih dopolnil.
Prijazno vas vabim k branju pogovora, ki ga najdete s klikom na povezavo.
Če potrebujeta pomoč ali imata dodatna vprašanja, pa vaju prijazno vabim, da me kontaktirata na info@fit4family.si.

Greva na postopek zunajtelesne oploditve. Kdaj lahko pričakujeva najino štručko?

Vsak par si želi otroka zdaj ali vsaj čimprej, saj verjetno že nekaj časa nestrpno pričakuje svoj magični plus na testnem lističu.

Morda čaka že nekaj mesecev, morda celo več let. Par je napoten na kliniko za neplodnost šele po enem letu nezaščitenih spolnih odnosov. In verjetno eno prvih razočaranj, ki ga par doživi, je dejstvo o čakalnih dobah in času, ki je potreben, da se opravijo vse potrebne preiskave. Takrat se navadno pričnejo spraševati o času, ki beži, o letih, ki bežijo in o času, ko čakajo.

A pri tem je potrebno vedeti, da postopek zunajtelesne oploditve ni zagotovilo, ni magična paličica, ki bo zagotovo prinesla otroka. Je le ena od poti, ki lahko paru pomaga do tega, ni pa zagotovilo. In lahko traja.

Postopek zunajtelesne oploditve je uspešen pri parih, pri katerih so vsi pogoji in dejavniki optimalni, v okoli 40ih odstotkih. V takih primerih gre za mlad par, pri katerem je kakovost semena dobra in tudi pri ženski ni ugotovljene diagnoze, ki bi pomembno vplivala na izid postopka.

Kadar pa temu ni tako, kadar gre za ženske starejše od 35 let, slabšo kakovost semena in ostale pridružene diagnoze, pa so ti odstotki nižji, lahko precej nižji, lahko tudi nižji od desetih odstotkov. Pa teh številk ne navajam, da bi vas strašila, ampak da bi vam povedala, da se te številke da precej dvigniti z optimizacijo življenjskega sloga. Da se ta leta čakanja na rešitev da precej skrajšati. Da je neplodnost velikokrat zgolj simptom, ki ga je razvilo telo kot odgovor na čas, v katerem bivamo. Da je to klic telesa, ki želi, da mu prisluhnemo.

Če sta se odločila, da ne želita več čakati, če sta se odločila, da časovno skrajšata vajino pot do otroka, vaju prijazno vabim, da ne kontaktirata na info@fit4family.si.

Na dnu strani najdeta tudi povezavo, preko katere se lahko prijavita na novičke.

Za redno spremljanje dogajanja pa všečkajta mojo FaceBook stran: https://www.facebook.com/Fit4Family-106061634781529

Policistični jajčniki – končno stanje? Ne!

Motnje menstrualnega cikla, izostanek ovulacije, nabiranje maščobe v predelu trebuha…zveni kaj od tega znano? To so le eni od simptomov policističnih jajčnikov.

Policistični jajčniki (PCO) so stanje, ena od diagnoz neplodnosti, ki prizadene vse do 15% žensk v reproduktivnem obdobju. Najpogostejši simptomi so motnje menstrualnega cikla, nabiranje maščobe okrog trebuha, akne, povišani androgeni hormoni, močnejša poraščenost, ultrazvočno vidni policistični jajčniki, ciklusi z nerednimi ali odsotnimi ovulacijami, kar se seveda odraža tudi v smislu neplodnosti, lahko tudi s pogostejšimi spontanimi splavi. Zelo pogosto se pridruži inzulinska rezistenca, lahko tudi diabetes tipa 2 in povišana telesna teža. Pogostejša so tudi depresivna in anksiozna stanja.

Kaj pa se dejansko dogaja v telesu? Inzulin je hormon, ki v našem telesu poskrbi, da raven sladkorja v krvi ostaja ravno pravšnja. Slabša odzivnost telesa na inzulin pri ženskah, kjer gre za PCO stanje, bi naj bila posledica spremenjenega delovanja receptorjev za inzulin. Posledično telo izloča inzulina vse več in več, saj se telo nanj ne odziva oziroma je ta odziv znižan.

Marsikdo bi morda pomislil, kaj ima torej inzulin, ki skrbi za krvni sladkor, opraviti s plodnostjo. A naše telo deluje kot celota. Inzulin namreč uravnava tudi nastajanje hormonov v jajčnikih. Če je inzulina preveč, se zorenje folikla v jajčniku ustavi. Jajčna celica, ki je v njem, ne dozori do stopnje, ko je pripravljena na ovulacijo in oploditev. Posledica je predčasna luteinizacija, motnje menstrualnega ciklusa in odsotnost ovulacije. Tudi pri svojem delu zelo velikokrat opazim, da dobimo pri punkciji jajčnikov pacientke, pri kateri je diagnosticirano stanje PCO, nadpovprečno število jajčnih celic, ki niso dozorele ali so že v procesu luteinizacije, zaradi česar seveda niso primerne za oploditev in nadaljnjo uporabo.

Študije ugotavljajo, da se na PCO stanje v veliki meri lahko vpliva s prilagojenim življenjskim stilom. S telesno vadbo namreč dosežemo vidno izboljšano občutljivost telesa na inzulin, zaradi česar se nivo inzulina uravna. Pri tem bi vadba naj trajala vsaj 2 in pol uri na teden, pri čemer je 90 min vadbe zmerne do visoke intenzivnost (60-90% maksimalnega srčnega utripa). Nadalje se ugotavlja, da se poleg telesne sestave in počutja izboljša tudi hormonski status pacientk, zaradi česar se izboljša klinična slika v smislu rednejših ovulacij, višjega deleža dozorelih jajčnih celic in seveda višje možnosti za zanositev. Poleg vadbe je izrednega pomena tudi prehranski slog, v smislu uravnoteženega razmerja makrohranil in mikrohranil ter povišanega deleža vlaknin.

Če sta pripravljena, da na vajini poti do zanositve delujeta aktivno, a potrebujeta pri tem pomoč, da vaju nekdo vodi in usmerja, vaju prijazno vabim, da me kontaktirata. Skupaj bomo poiskali rešitev, ki bo za vaju najprimernejša. Pišita mi na: info@fit4family.si

Viri:

Hart R, Hickey M, Franks S. Definitions, prevalence and symptoms of polycystic ovaries and polycystic ovary syndrome. Best Pract Res Clin Obstet Gynaecol 2004;18:671–83

Giudice LC. Endometrium in PCOS: Implantation and predisposition to endocrine CA. Best Pract Res Clin Endocrinol Metab 2006;20:235–44

Gorry A, White DM, Franks S. Infertility in polycystic ovary syndrome: focus on low-dose gonadotropin treatment. Endocrine 2006;30:27–34

Teede HJ, Misso ML, Deeks AA, et al. Assessment and management of polycystic ovary syndrome: summary of an evidence-based guideline. Med J Aust 2011;195:S65–112

Moran LJ, Ranasinha S, Zoungas S, et al. The contribution of diet, physical activity and sedentary behaviour to body mass index in women with and without polycystic ovary syndrome. Hum Reprod 2013;28:2276–83

Franks S, Robinson S, Willis D. Nutrition, Insulin and polycistic ovary syndrome. Rev Reprod. 1996;1:47–53

Nosečniški diabetes – tveganje za mamo in otroka

Nosečniški diabetes – epidemija sodobnih nosečnic. Skoraj ni več nosečnice, ki ne bi vedela, za kaj gre. A dovolite mi, da kljub temu razložim, zakaj do tega pride.

Nosečniški diabetes je definiran kot visoka ravev krvnega sladkorja, do česar je pri ženski prvič prišlo prav v nosečnosti. Tekom nosečnosti se žensko telo izjemno spremeni, sama rada rečem, da gre skozi celovito, a povratno tranformacijo kot avto – človek transformerji iz filma, vse z namenom, da otrok dobi vse, kar potrebuje za rast in razvoj. Ena pomembnih sprememb je tudi občutljivost na inzulin, hormon, ki uravnava raven krvnega sladkorja. V prvem tromesečju se ta občutljivost poviša, kasneje pa zniža. Pri ženskah, ki razvijejo nosečniški diabetes, je ta občutljivost znižana preveč in posledica so previsokega vrednosti krvnega sladkorja. Če je takšno stanje nenadzorovano, pusti posledice na obeh, tako na materi kot na otroku.

Nosečnica lahko razvije tekom nosečnosti povišan krvni tlak, ima večjo verjetnost za preeklampsijo (odstopanje posteljice) in poškodb med porodom. Prav tako ima kasneje v življenju večje možnosti za razvoj diabetesa tipa 2. Otrok v maternici med takšnim stanjem prekomerno pridobiva na teži, zato obstaja večja verjetnost za poškodbe otroka ob porodu in komplikacije v neonatalni dobi. Posledice pa so vidne tudi dolgoročno, otrok ima višjo verjetno za razvoj diabetesa, debelosti in metabolnega sindroma kasneje v življenju.

A vse niti držimo v svojih rokah. Nosečniški diabetes lahko v veliki meri preprečimo ali izboljšamo s pravilno prehrano in rednim gibanjem pred in med nosečnostjo. Vadba med nosečnostjo tudi učinkovito lajša veliko pogostih težav nosečnic, kot so bolečine v križu, urinska inkontinenca, razmik trebušnih mišic, poporodno depresijo in podobno. Vadba med nosečnostjo, če gre za normalen potek nosečnosti, ne predstavlja tveganja, kvečjemu korist, tako za mamo kot za otroka. Je pa priporočeno, da se vaje prilagodijo spremenjeni anatomiji in fiziologiji. In pri tem vam lahko pomagam, z največjim veseljem.

Viri:

American College of Obstetricians and Gynecologists. Practice bulletin no. 190: Gestational Diabetes Mellitus. Obstetrics & Gynecology 2018;131(2):406-8.

World Health Organization. Diagnostic Criteria and Classification of Hyperglycaemia First Detected in Pregnancy. WHO/NMH/MND/13.2 edition. Geneva: World Health Organization, 2013.

Catalano PM, Tyzbir ED, Wolfe RR, Calles J, Roman NM, Amini SB, et al. Carbohydrate metabolism during pregnancy in control subjects and women with gestational diabetes. American Journal of Physiology – Endocrinology and Metabolism 1993;27:E60-67.

Zhang C, Tobias DK, Chavarro JE, Bao W, Wang D, Ley SH, et al. Adherence to healthy lifestyle before pregnancy and reduced risk of gestational diabetes. BMJ 2014;349:g5450.

Boney CM, Verma A, Tucker R, Vohr BR. Metabolic syndrome in childhood: association with birth weight, maternal obesity, and gestational diabetes mellitus. Pediatrics 2005;115(3):e290-6.

Sacks DA, Black MH, Li X, Montoro MN, Lawrence JM. Adverse pregnancy outcomes using the International Association of the Diabetes and Pregnancy Study Groups criteria. Obstetrics and Gynecology 2015;126(1):67-73.

Griffith RJ, Alsweiler J, Moore AE, Brown S, Middleton P, Shepherd E, Crowther CA. Interventions to prevent women from developing gestational diabetes mellitus: an overview of Cochrane Reviews. Cochrane Database Sys Rev. 2020 Jun; 2020(6): CD012394.

Tudi moški prispeva enako, natanko polovico

Zelo veliko se govori o vplivu ženske starosti na plodnost in uspešnost zanositve, odzivu ženske na hormonsko stimulacijo, koliko jajčnih celic je »pridelala«, razvojnih nepravilnosti maternice in tako naprej. Za trenutek se lahko nepoznavalcu že zazdi, da moški ne prispeva kaj veliko in da usoda para večinoma ni v njegovih rokah. A to ne drži! Moški del je popolnoma enakovreden ženskemu, prispeva natanko polovico. Od kakovosti semena je v enaki meri kot od jajčne celice, odvisna oploditev, kakovost in razvoj zarodka, posledično pa seveda nadaljnji razvoj v zdravega otroka.

Ena izmed prvih preiskav, ki jo opravi par, je analiza semenskega izliva. S klasično analizo semena ugotavljamo gibljivost, koncentracijo in morfološko obliko semenčic. Izredno pomembna, a v Sloveniji zelo zapostavljena, pa je tudi analiza DNK fragmentacije semenčic. Gre za preiskavo semena, kjer se ugotavlja stopnja poškodb DNK semenčic, kar pa s klasično analizo semena ni mogoča. A prav intaktna DNK semenčic je tista, je potrebna za zdrav zarodek.

S spremembo življenjskega sloga lahko pomembno vplivamo na vse omenjene parametre. Odločitev, da bosta oba aktivno sodelovala v tem procesu, vaju bo povezala, odgovornost in občutek bremena se bo porazdelil in lažje bosta korakali na tej skupni poti vse do vajinega cilja.

Viri:

Aitken, R. J. (2016). Oxidative stress and the etiology of male infertility. Journal of Assisted Reproduction and Genetics, 33, 1691–1692. 10.1007/s10815-016-0791-4

Aitken, R. J. (2017). DNA damage in human spermatozoa; important contributor to mutagenesis in the offspring. Translational Andrology and Urology, 6, S761–S764.

Aboulmaouahib, S. , Madkour, A. , Kaarouch, I. , Sefrioui, O. , Saadani, B. , Copin, H. , Benkhalifa, M. , Louanjli, N. , & Cadi, R. (2018). Impact of alcohol and cigarette smoking consumption in male fertility potential: Looks at lipid peroxidation, enzymatic antioxidant activities and sperm DNA damage. Andrologia, 50(3)

Benchaib, M. , Lornage, J. , Mazoyer, C. , Lejeune, H. , Salle, B. , & François, G. J. (2007). Sperm deoxyribonucleic acid fragmentation as a prognostic indicator of assisted reproductive technology outcome. Fertility and Sterility, 87, 93–100.

Borini, A. , Tarozzi, N. , Bizzaro, D. , Bonu, M. A. , Fava, L. , Flamigni, C. , & Coticchio, G. (2006). Sperm DNA fragmentation: Paternal effect on early post‐implantation embryo development in ART. Human Reproduction, 21, 2876–2881.

Vsako leto šteje

Če so včasih ženske prvič rojevale še pred dvajsetim letom, vemo, da danes temu ni več tako. Eden pomembnejših razlogov je ta, da se ženske v primerjavi s preteklostjo, odločajo za dolgoletno izobraževanje, ki lahko traja vse v trideseta leta. Poleg tega v večini ne živimo več v večgeneracijskih hišah, temveč si mlad par želi ustvariti lasten dom. Načrtovanje naraščaja se tako lahko zamakne še za nekaj let. In seveda par, preden ne prične otroka načrtovati, sploh ne vem, da bi to lahko bila težava. Neredko mine leto ali celo dve, preden par sploh poišče prvo pomoč, saj potrpežljivo iz meseca v mesec pričakuje veselo novico. Čas pa teče.

Reproduktivno obdobje ženske je časovno zelo omejeno. Vse jajčne celice so prisotne že ob rojstvu in ne nastajajo na novo, kot, v primerjavi z moškim, semenčice. In vsako leto šteje, vsako leto so jajčne celice »starejše«, s tem pa pada tudi njihova kakovost in posledično možnost za zdravega otroka. Veliko večja je možnost nepravilno oplojenih jajčnih celic, ki niso primerne za nadaljnje zdravljenje.

Raziskave med pari, ki se soočajo z neplodnostjo, kažejo, da več kot polovica parov, natančneje 70 %, meni, da so čakalne dobe za zdravljenje neplodnosti predolge. Če pobrskamo po podatkih čakalnih dob v Sloveniji, najdemo podatek, da je čakalna doba za prvo obravnavo para tudi do 6 mesecev. Prvi obravnavi sledi vrsta krvnih in ultrazvočnih preiskav, pregled partnerjevega semena in podobno. Hitro ugotovimo, da lahko do samega zdravljenja mine leto dni ali še več.

V postopku zdravljenja neplodnosti se najpogosteje odločamo za hormonsko stimulacijo jajčnikov, kar nam omogoča, da pridobimo v enem ciklusu več kot eno jajčno celico, kar bi sicer bilo navadno v naravnem ciklusu. Z leti upada tudi število pridobljenih jajčnih celic. Raziskave pa kažejo tudi na slabšo kakovost zarodkov.

Vse opisano je dovolj tehten razlog, da ozavestimo, da resnično vsako leto šteje, in da lahko k hitrejšemu in uspešnejšemu zdravljenju veliko pripomoremo sami. Zato ne čakajta še en mesec, kontaktirajta me danes.

Viri:

Tatone C, Amicarelli F, Carbone MC, Monteleone P, Caserta D, Marci R, et al. (2008) Cellular and molecular aspects of ovarian follicle ageing. Hum Reprod Update 14: 131–142.

Armstrong DT (2001) Effects of maternal age on oocyte developmental competence. Theriogenology 55: 1303–1322.

Navot D, Bergh PA, Williams MA, Garrisi GJ, Guzman I, Sandler B, et al. (1991) Poor oocyte quality rather than implantation failure as a cause of age-related decline in female fertility. Lancet 337: 1375–1377.

Handyside AH (2012) Molecular origin of female meiotic aneuploidies. BBA—Mol Basis Disease 1822: 1913–1920.

Kuliev A, Zlatopolsky Z, Kirillova I, Spivakova J, Cieslak Janzen J (2011) Meiosis errors in over 20,000 oocytes studied in the practice of preimplantation aneuploidy testing. Reprod Biomed Online 22: 2–8.

Fragouli E, Alfarawati S, Spath K, Jaroudi S, Sarasa J, Enciso M, et al. (2013) The origin and impact of embryonic aneuploidy. Hum Genet 132: 1001–1013.

Ali vadba dejansko sprošča in znižuje vpliv vsakodnevnega stresa?

Vsi imamo trenutke ali dneve, ko se nam zdi, da samo hitimo po opravkih, z mislimi smo že pri naslednjem dnevu in naslednjem opravilu, le s težavo pustimo delovne zadolžitve resnično v službi s tistim trenutkom, ko zapremo vrata. Poznamo več načinom obvladovanja stresa. Eden izmed njih je pa tudi telesna vadba. Meni najljubši način, saj poleg blagodejnega učinka na psihološko stanje, vpliva tudi na zdravo, močno in fit telo.

Pozitiven učinek vadbe je znanstveno dokazan. Vadba znižuje nivo kortizola, stresnega hormona, pomaga k dvigu razpoloženja, optimizmu in proti depresiji.

A pri tem ne smemo spregledati dejstva, da je za doseganje tovrstnih učinkov pomembna stopnja intenzivnosti, vrsta vadbe ter pogostost. Zmerna do visoka intenzivnost, kombinacija aerobnega treninga s treningom za moč, večkrat tedensko, je način, ki prinese rezultat. Pri tem je potrebno povedati, da počasen sprehod ne spada v to kategorijo. Ni napačen način preživljanja prostega časa na prostem, ampak ne spada v te kategorije vadbe.

Če želiš, da ti pri tem pomagam, usmerjam in vodim, me kontaktiraj in našla bova ustrezen način, ki bo skladen s tvojim urnikom in tvojimi zmožnostmi. Le začeti je treba.

Viri:

Beserra AHN, Kameda P, Deslandes AC, Schuch FB, Laks J, Moraes HS. Can physical exercise modulate cortisol level in subjects with depression? A systematic review and meta-analysis. Trends Psychiatr Psychother. 2018;40(4):360–368

Foley LS, Prapavessis H, Osuch EA, De Pace JA, Murphy BA, Podolinsky NJ. An examination of potential mechanisms for exercise as a treatment for depression: A pilot study. Ment Health Phys Act. 2008:69–73

Nabkasorn C, Miyai N, Sootmongkol A, et al. Effects of physical exercise on depression, neuroendocrine stress hormones and physiological fitness in adolescent females with depressive symptoms. Eur J Public Health. 2006;16:179–184

Kolikokrat sta slišala, da se morata za uspešno zanositev zgolj sprostiti?

Verjetno ste to slišali od prijateljev, ki ste se jim zaupali ali od zdravnika, ki vas obravnava, morda od medicinske sestre, s katero ste prišli v kontakt. Čeprav se stavek sliši prazno in puhlo, ni iz trte zvit.

Morda vam bo lažje nastalo stanje razumeti, če vam povem, da naše telo deluje preudarno in po ključu preživetja. Kakršenkoli stres na naše telo, bodisi psihološki (npr. stres v službi ali doma) ali fiziološki (ekstremno dietiranje ali izločanje posamezne vrste makrohranil) daje našemu telesu znak ali sporočilo, da pogoji, v katerih trenutno bivamo, niso idealni. In prva funkcija, ki jo telo izklopi, ker ta za preživetje našega organizma ni nujna, je razmnoževanje. Že sama nosečnost je za žensko telo izredno energetsko potratni proces, pa tudi pogoji za potomce so v takih primerih slabi.

Če pa pogledamo zadevo čisto iz biološkega vidika, ugotovimo, da hormoni nadledvične žleze, ki se sprostijo, ko smo v kratkotrajnem ali dalj časa trajajočem stresu, dejansko regulirajo delovanje reproduktivnih organov. To se zgodi tako, da stresni hormoni (predvsem kortizol in adrenalin) sporočijo našim žlezam v možganih (hipotalamus in hipofiza), da smo v stresu. Posledica je znižano izločanje hormonov (GnRH ter luteinizirajoči hormon (LH) in folikel stimulirajoči hormon (FSH)), ki uravnavajo  delovanje spolnih organov. Tako se zniža produkcija spolnih hormonov v spolnih žlezah (steroidogeneza) ter proizvodnja in zorenje spolnih celic, tako v testisih kot v jajčnikih. Rezultat je seveda znižana plodnost tako moškega kot ženske.

Pogoji, v katerih bivamo zadnja leta resnično niso več optimalni. Polni urniki, optimizacija in perfekcionizem na vseh področjih nas nemalokrat potisne do roba. Tako tudi na področju neplodnosti opažamo trend, ki ni vzpodbuden. Dandanes se že vsak šesti par sooča s težavo z zanositvijo. In obvladovanje stresa je zagotovo eden od pomembnih dejavnikov. Vesela bom, če vama lahko pri tem pomagam. Vadba je eden od odličnih načinov za to. Kontaktirajte me na:

info@fit4family.si

Vir: Whirledge S, Cidlowski JA. Glucocorticoids, stress, and fertility. Minerva Endocrinol. 2010;35(2):109–125