Ko je potrebno vključiti vso znanost, znanje in izkušnje, da pridemo do otroka

Kaj to sploh je? Verjetno marsikdo prvič sliši za to? Kako, kdaj in zakaj se uporablja?

O razliki med IVF in ICSI, dvema različnima metodama osemenitve jajčnih celic sem že pisala. Vemo, da pri metodi ICSI mehansko vnesemo semenčico v jajčno celico. A kljub temu je to samo del procesa, ki je potreben, da pride do oploditve jajčne celice. Namreč, kljub temu, da ICSI pomeni med 70 in 80 odstotkov stopnjo oploditve jajčnih celic, za nekatere pare (do 5%) ostaja kruta realnost, da tudi po ICSI postopku ne pride do oploditve jajčnih celic ali pa v zelo nizkem deležu.

Namreč zgolj vnos semenčice v jajčno celico ni dovolj. Da se sproži kaskada dogodkov, ki pripelje do oploditve in dejansko do zarodka, ki se bo naprej razvijal, je potrebno še veliko več. Namreč po vstopu semenčice mora jajčna celica nadaljevati svoj cikel, izločiti sekundarno polarno telo, ki vsebuje en set kromosomov, izločiti kortikalne granule in reorganizirati citoskelet. Že sliši se zapleteno, kajne?

Da se sproži ta niz dogodkov, je potrebno točno določeno nihanje Ca²⁺ ionov v celici, ki jih sproži poseben faktor, ki ga v jajčno celico seboj »prinese« semenčica. Imenuje se fosfolipaza C zeta. Seveda pa lahko »krivda« za odsotnost kalcijevih oscilacij leži tudi na strani jajčne celice, ker se le-ta ne odzove pravilno.

Kadar zdravimo par s takšno situacijo, lahko pomislimo na možnost asistirane aktivacije jajčne celice. To pomeni, da pomagamo vzbuditi kalcijeve oscilacije, da bi pripomogli k nizu dogodkov, ki so potrebni, da pride oploditve in do razvoja zarodka. To lahko naredimo z mehansko, električno ali kemično aktivacijo. Sama pri svojem delu poznam in uporabljam slednjo. Ta temelji na kultivaciji jajčnih celic, v katere smo že vstavili semenčico (torej opravili običajen ICSI postopek) v posebnem mediju, ki vzpodbuja vnos ekstracelularnega kalcija v jajčno celico in vzpodbuja izločanje intracelularnega.

Nekatere študije kažejo na to, da je možno vplivati tudi na izboljšanje kakovosti zarodka pri parih, ki se srečujejo s ponavljajočimi slabimi izidi postopkov zdravljenja, v smislu izredno slabih kakovosti zarodkov.

Verjetno zdaj marsikateri par razmišlja, zakaj se to ne uporablja množično, da bi se morda tudi njima lahko pomagalo na tak način.

Zdravljenje mora vedno temeljiti od najmanj invazivnih do bolj invazivnih tehnik. Nikoli ne bomo mogli biti boljši kot narava. Narava vedno naredi najbolje, zagotovo. Vsak korak, ki ga opravimo namesto nje, prinaša določena tveganja. In uporaba kalcijevega ionoforja je še vedno ena novejših oziroma manj raziskanih metod oziroma tehnik, zato mora biti njegova uporaba vedno utemeljena in strokovno pretehtana.

Sama sem izredno vesela in pomirjena, da imam vedno dovolj časa, da se vsakemu posameznemu paru posvetim individualno. Da lahko vso njegovo zgodovino v miru preberem, še preden se prvič srečamo. Da začutim njuno zgodbo. Da lahko strategijo zastavim premišljeno že vnaprej in jo potem tekom zdravljenja po potrebi še prilagajam. Pari si to zaslužite in potrebujete.