Če so včasih ženske prvič rojevale še pred dvajsetim letom, vemo, da danes temu ni več tako. Eden pomembnejših razlogov je ta, da se ženske v primerjavi s preteklostjo, odločajo za dolgoletno izobraževanje, ki lahko traja vse v trideseta leta. Poleg tega v večini ne živimo več v večgeneracijskih hišah, temveč si mlad par želi ustvariti lasten dom. Načrtovanje naraščaja se tako lahko zamakne še za nekaj let. In seveda par, preden ne prične otroka načrtovati, sploh ne vem, da bi to lahko bila težava. Neredko mine leto ali celo dve, preden par sploh poišče prvo pomoč, saj potrpežljivo iz meseca v mesec pričakuje veselo novico. Čas pa teče.
Reproduktivno obdobje ženske je časovno zelo omejeno. Vse jajčne celice so prisotne že ob rojstvu in ne nastajajo na novo, kot, v primerjavi z moškim, semenčice. In vsako leto šteje, vsako leto so jajčne celice »starejše«, s tem pa pada tudi njihova kakovost in posledično možnost za zdravega otroka. Veliko večja je možnost nepravilno oplojenih jajčnih celic, ki niso primerne za nadaljnje zdravljenje.
Raziskave med pari, ki se soočajo z neplodnostjo, kažejo, da več kot polovica parov, natančneje 70 %, meni, da so čakalne dobe za zdravljenje neplodnosti predolge. Če pobrskamo po podatkih čakalnih dob v Sloveniji, najdemo podatek, da je čakalna doba za prvo obravnavo para tudi do 6 mesecev. Prvi obravnavi sledi vrsta krvnih in ultrazvočnih preiskav, pregled partnerjevega semena in podobno. Hitro ugotovimo, da lahko do samega zdravljenja mine leto dni ali še več.
V postopku zdravljenja neplodnosti se najpogosteje odločamo za hormonsko stimulacijo jajčnikov, kar nam omogoča, da pridobimo v enem ciklusu več kot eno jajčno celico, kar bi sicer bilo navadno v naravnem ciklusu. Z leti upada tudi število pridobljenih jajčnih celic. Raziskave pa kažejo tudi na slabšo kakovost zarodkov.
Vse opisano je dovolj tehten razlog, da ozavestimo, da resnično vsako leto šteje, in da lahko k hitrejšemu in uspešnejšemu zdravljenju veliko pripomoremo sami. Zato ne čakajta še en mesec, kontaktirajta me danes.
Viri:
Tatone C, Amicarelli F, Carbone MC, Monteleone P, Caserta D, Marci R, et al. (2008) Cellular and molecular aspects of ovarian follicle ageing. Hum Reprod Update 14: 131–142.
Armstrong DT (2001) Effects of maternal age on oocyte developmental competence. Theriogenology 55: 1303–1322.
Navot D, Bergh PA, Williams MA, Garrisi GJ, Guzman I, Sandler B, et al. (1991) Poor oocyte quality rather than implantation failure as a cause of age-related decline in female fertility. Lancet 337: 1375–1377.
Handyside AH (2012) Molecular origin of female meiotic aneuploidies. BBA—Mol Basis Disease 1822: 1913–1920.
Kuliev A, Zlatopolsky Z, Kirillova I, Spivakova J, Cieslak Janzen J (2011) Meiosis errors in over 20,000 oocytes studied in the practice of preimplantation aneuploidy testing. Reprod Biomed Online 22: 2–8.
Fragouli E, Alfarawati S, Spath K, Jaroudi S, Sarasa J, Enciso M, et al. (2013) The origin and impact of embryonic aneuploidy. Hum Genet 132: 1001–1013.